Avtor: Žiga Miševič Kategorije: Uncategorized Komentarji: 0

Za nami je čudovita Javna tribuna. Izjemno lepo je bilo videti vse, ki ste prišli. Še posebej sem bil presenečen nad številom obiskovalcev na drugem, praktičnem delu. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas. Upam, da so vam podane informacije dale vpogled v nove dimenzije povezanosti telesa kot celote. Še enkrat se je potrdilo, da vsak najmanjši delček v telesu vpliva na organizacijo vsega ostalega v telesu. Zato ne gre zanemariti tistih neotipljivih in nevidnih aspektov človeškega telesa, ki pa so ključni, da telo na mišični ravni lepo deluje. Govorim o hormonskem, duševnem in duhovnem ravnovesju.

Gib vpliva na doživljanje čustev in obratno

Brez skrbi, tudi danes pišem o teku, je pa tematika Javne tribune odlično izhodišče za temo, o kateri bom danes pisal. V naslovu tribune se je skrivalo bistvo vsebine: Intimna vez med kretnjo, hormoni in čustvi. In ta intimna vez, še posebej med kretnjo in čustvi ter duševnostjo nasploh me danes najbolj zanima. Mogoče se spomniš, da je Ana-Marija Jagodić Rukavina v svojem predavanju omenila pomembnost nasmeha za boljše počutje. Ko je videla, da smo poslušalci z mislimi malo odtavali, nas je prebudila z enostavnimi vajami prizemljitve, zraven pa je poudarila, da je za boljši učinek pomemben tudi nasmeh na obrazu. Mogoče se to sliši čudno, le zakaj bi obrazna mimika vplivala na boljše počutje telesa? Saj se vendar s spreminjanjem mimike spremeni le izraz na obrazu, ne pa tudi počutje. Pa je to povsem res? Ni! Psihološke raziskave so že 30 let nazaj dokazale, da lahko s spreminjanjem emocionalnega izraza na obrazu spreminjamo dejansko doživljanje emocij. Zakaj je to pomembno? Če lahko z obrazno mimiko spreminjamo doživljanje emocij, ali lahko s spreminjanjem obrazne mimike spreminjamo tudi telesne odzive?

Pozitivna čustva, sproščenost telesa in ekonomičnost teka

Danes pišem o tej temi, saj me je Anin poziv na nasmeh ob izvajanju vaj spomnil na raziskavo, ki sem jo prebral pred kratkim. In glede na to, da smo v zaključnih dneh pred Istrskim maratonom, bo vsaka malenkost, ki pomaga izboljšati rezultat, dobrodošla. Omenjena raziskava je preučevala vpliv obraznih izrazov na ekonomičnost teka. To so preučevali na način, da so skupini 24 tekačev dali rspecifična navodila o obrazni mimiki med tekom. Vsak tekač je odtekel 4 6-minutne intervale enake intenzivnosti (zaporedje je bilo za vsakega tekača računalniško naključno določeno). V vsakem teku je dobil drugačno navodilo: naj se smeji, naj se poskusi zavestno povsem sprostiti, naj se namršči in naj teče povsem normalno. Raziskovalci so merili njihove kardio-respiratorne odzive, po teku pa so tekači izpolnili vprašalnik, ki jih je spraševal o subjektivnem občutku intenzivnosti truda med tekom, emocionalnem stanju, intenzivnosti aktivacije telesa.

Spremembo v ekonomičnosti teka naj bi nasmeh povzročil zaradi bolj sproščenega emocionalnega stanja. To pa naj bi vplivalo na zmanjšano aktivnost simpatičnega živčnega sistema – in hormonov, ki se ob tem sproščajo, manjšo aktivnost mišic in splošno napetost v telesu.

Ta raziskava je zanimiva iz tega vidika, ker so merili spremembe sproti in takoj po intervenciji. Kajti v preteklosti so že dokazali da s treningom sproščanja, ki vpliva na emocionalno stanje v telesu, lahko vplivamo na boljšo ekonomičnost teka, vendar je šlo v tistem primeru za dolgotrajnejšo študijo (6 tednov). Dosedaj še ni bilo dokazano, da lahko pravzaprav v trenutku izboljšaš ekonomičnost, če se osredotočiš na specifične stvari. To pa so sedaj uspeli dokazati. Torej, tekač dejansko ne potrebuje dolgotrajnega treninga, da dobi koristi take intervencije. To je za tekače super novica!

Smejanje med tekom je izboljšalo ekonomičnost teka za 2,78% v primerjavi z mrščenjem in 2,23% v primerjvai z normalno obrazno mimiko. Proti koncu tekme, ko je tekač utrujen in se ponavadi mršči, je dejansko skoraj za 3% manj ekonomičen pri teku, kot če bi se smejal. To se ne sliši kot velika razlika, vendar je. Za primerjavo, v raziskavi iz leta 2003 so ugotavljali vpliv 6-tedenskega pliometričnega treninga na ekonomičnost teka in dobili so 2-3% izboljšanja. V drugi raziskavi, kjer so ugotavljali vpliv treninga moči na ekonomičnost teka, so po 13 tednih prišli do izboljšanja za 1,7% – 2,1%. Primerljivi ali slabši rezultati s precej daljšim obdobjem intervencije.

Kako uporabiti te informacije?

Avtorji so izrecno poudarili, da mora biti nasmeh pristen, močno izrazen z ustnicami in očmi in le tak nasmeh po preteklih raziskavah vpliva na spreminjanje emocionalnega stanja, saj se aktivirajo mišice za premikanje ust (m. zygomaticus major) ter oči in lic (m. orbicularis oculi). Prav tako pomaga, če ob smejanju misliš na resnične, lepe trenutke, ki te osrečujejo. Avtorji raziskave so tudi opozorili, da so testni intervali trajali le 6 minut, pa že v tem času so nekateri težko ves čas obdržali nasmeh na obrazu. Zato so svetovali, da bi bilo v resničnem teku bolj praktično periodično ali občasno smejanje, namesto vzdrževanja nasmeha celoten tek.

Vsekakor nasmeh na obrazu ni čarobna tabletka, ki te bo v trenutku spremenila v vrhunskega tekača. Je pa dovolj učinkovit, da se ga splača izkoristiti, še posebej zato, ker za uporabo ne potrebuješ nobenega truda ali predhodnega treninga. To je še en dokaz v nizu, ki dokazuje, kako čudovito in kompleksno je človeško telo. Na naslednji tekmi torej le pogumno nasmeh na obraz. Nikar ne varčuj z izraznostjo, bolj kot bo nasmeh širok, lažji bo tek 🙂

Če pa greš za vikend na Obalo, pa v množici tekačev samo poišči tistega z nasmehom do ušes in prav gotovo bo to naš Tone.

Deli svoje mnenje:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja