Avtor: Žiga Miševič Kategorije: Body@Work, BodyATWork, Članek, Program Komentarji: 0

Sedaj ti je verjetno že poznano, da telesna aktivnost izboljšuje počutje in zmanjšuje bolečine mišično-skeletnega sistema. O tem sem tudi sam že nekajkrat pisal, prav tako pa lahko o pozitivnih učinkih vadbe na telesno počutje prebreš marsikateri članek v mnogih večjih publikacijah in spletnih naslovih. Telesna neaktivnost je vzrok za 6% smrti po svetu. Dokazano je, da minimalna dnevno priporočljiva količina telesne aktivnosti (30 minut dnevno) zmanjša število smrti zaradi katerihkoli vzrokov za 19%. Če pa količino dnevne telesne aktivnosti dnevno povečaš na 60 minut, pa se število smrti zmanjša za 24%.  Vendar se pozitivni učinki telesne aktivnosti ne končajo le na izboljšanju telesnega počutja. Veš, da s telesno aktivnostjo lahko izboljšaš tudi svoje kognitivne sposobnosti, razpoloženje in blagostanje?

Vadba vpliva na delovanje možganov?

Za ohranjanje normalne kognitivne funkcije možgani potrebuje stalen dotok kisika in drugih snovi, ki jih dobijo s pretokom krvi. Telesna aktivnost pomaga pri povečani cirkulaciji krvi po telesu in seveda tudi v možgane. Kardiovaskularna aktivnost izboljšuje nevroplastičnost določenih možganskih struktur, kar vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij kot so učenje in usvajanje novih veščin. Poleg tega pa aktivnost vpliva na povečanje števila mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo in ohranjanje energije.

Vpliv vadbe na mentalno zdravje

Rezultati številnih študij so pokazali pozitivne vplive telesne aktivnosti na različne aspekte duševnega delovanja. V raziskavi iz leta 1985 so na primer avtorji ugotovili, da telesna aktivnost izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome depresivnosti. To so kasneje potrdile številne druge študije, kot naprimer novejša pregledna študija, v kateri so avtorji zaključili podobno. Prav tako so zaključili, da je vadba koristna kot pomoč v različnih programih bojevanja z odvisnostjo (alkohol, droge…).  Poleg vpliva na depresivnost, telesna aktivnsot vpliva tudi na zmanjšanje anksioznosti.

Na univerzi British Columbia so v raziskavi ugotovili, da aerobna telesna aktivnost vpliva na povečanje volumna hipokampusa, ki je izjemno pomembna struktura v možganih za delovanje kratkoročnega spomina. Steinberg in sodelavci so ugotovili, da telesna aktivnost povečuje ustvarjalno mišljenje. Zanimiva je tudi študija iz leta 2014, kjer so avtorji 25 let spremljali 2747 različno starih udeležencev. Ugotovili so, da se je trend telesne aktivnosti vzdrževal skozi celotno testno obdobje. Torej, tisti, ki so bili na začetku testiranja bolje telesno pripravljeni, so bili tudi po 25 letih bolje telesno pripravljeni. To je pomben podatek že sam po sebi, saj nakazuje na to, da je dobra telesna pripravljenost povezana z zdravimi življenjskimi navadami, ki jih ponotranjimo in se jih redno držimo. Le to na dolgi rok prinese rezultate. Poleg tega pa so tudi ugotovili, da so se telesno pripravljeni udeleženci bolje odrezali na testih, ki so merili sposobnosti učenja, mišljenja, reševanja problemov (ocenjevali so njihov spomin, hitrost procesiranja in izvršitvene funkcije). Ugotovili so, da je telesna pripravljenost povezana z boljšimi kognitivnimi funkcijami.

Torej v kratkem vadba vpliva na izboljšano koncentracijo, boljši spomin, hitrejše učenje, izboljšano ustvarjalnost, znižano raven stresa, prav tako pa izboljšuje razpoloženje. Vse te lastnosti pa so tiste, ki jih vsak od nas potrebuje, da kvalitetno opravlja svoje delo. Mar ni torej smiselno vprašanje, ali vadba lahko vpliva tudi na produktivnost na delovnem mestu?

Kaj pa vadba na delovnem mestu?

Torej, dovolj jasno je, da telesna aktivnost na dolgi rok izboljšuje tudi duševno stanje. Vendar za ta članek ni pomembno le to, predvsem je pomembno, kako lahko telesna aktivnost akutno vpliva na tvoje kognitivne sposobnosti, emocionalno stanje in motivacijo. Ker, če ima vadba tudi akutne vplive na omenjenih področjih, potem je enostavno zaključiti, da je vadba na delovnem mestu smiselna in priporočljiva, saj se bodo na ta način izboljšali tudi tvoji delovni rezultati. Tudi to področje je sedaj že dobro raziskano. Raziskave so dokazale, da telesna aktivnost tudi akutno izboljša kognitivno delovanje in afektivno stanje. V raziskavi iz leta 2013 so ugotovili, da že 15 min sobnega kolesarjenja pozitivno vpliva tako na kognnitivno delovanje (delovni spomin) kot tudi afektivno stanje. Thøgersen-Ntoumani in sodelavci so ugotovili, da sprehod v času kosila povečuje entuziazem in sproščenost na delovnem mestu, zmanjšuje pa nervoznost. Coulson in sodelavci so ugotovili, da so zaposleni poročali o večji učinkovitosti v tistih dneh, ko so se udeležili vadbe na delovnem mestu. Poročali so oučinkovitejšem razporejanju svojega delovnega časa, večji produktivnosti in boljših odnosi s sodelavci. De Zeeuw in sodelavci so ugotovili, da program vadbe na delovnem mestu lahko zmanjšuje simptome depresivnosti pri ljudeh s pretežno sedečim načinom življenja.

Kaj pa vpliv na podjetja?

V praksi vidimo, da se marsikateri delodajalec v teoriji strinja z idejo o vadbi na delovnem mestu, saj so raziskave o pozitivnih učinkih dovolj prepričljive. Ko pa pogovor nanese na dejanske ukrepe, pa se nekako zaustavi pri točki, ko je potrebno nameniti nekaj delovnega časa telovadbi. Pogosto je mnenje delodajalcev, da naj zaposleni to počne v času pavze za kosilo ali po koncu službenega časa. Kar pa z vidika zaposlenega ni najbolj zaželeno. Na srečo se sedaj lahko tej dilemi izognemo, saj so raziskave ugotovile, da se produktivnost tudi ob skrajšanem delovniku zaradi vmesne telovadbe ne zmanjša. Zanimiva je raziskava avtorjev von Thiele Schwarz in Hasson, ki sta raziskovala prav to. Ugotovila sta, da se je produktivnost dejansko povečala, število dni odsotnosti z dela pa se je znižalo. V drugi raziskavi sta ta dva avtorja ugotovila, da vadba na delovnem mestu zmanjša število dni odsotnosti z dela za 11,4% in zmanjša stroške absentizma za 22,2%. V teh raziskavah se je tedenski delovni čas skrajšal za 2,5 ure, kar pomeni približno 30 minut telesne aktivnosti na dan. Torej, ni bojazni po zmanjšani produktivnost, po drugi strani pa ima vadba mnogo pozitivnih učinkov na produktivnost na delovnem mestu. Kaj nam to pove? Da je vadba na delovnem mestu absolutno priporočljiva in blagodejna tako za zaposlenega kot tudi za delodajalca.

Kako se lotiti vadbe na delovnem mestu?

Vsekakor je najbolj priporočljivo, da se podaš na vadbo  z ustreznim progresivno zastavljenim programom, ki bo vplival na vse tiste elemente telesne pripravljenosti, ki jih na delovnem mestu potrebuješ. Za začetek pa ti spodaj v kratkih video posnetkih pripenjam tri vaje, ki smo jih posneli v sodelovanju z enim izmed slovenskih podjetij. Z njimi se bodo raztegnile mišice zgornjega dela telesa, ki so pri pisarniškem delu najbolj obremenjene, prav tako pa se bodo okrepile mišice, ki bodo pomagale pri lepši in bolj zdravi drži. Vse tri vaje naredi v krogu in vsega skupaj naredi 3 kroge.

Če pa te zanima kompleksen, progresivno zastavljen program vadbe namenjen prav izvajanju na delovnem mestu, potem je spletni program Body@Work pravi zate. Zato le budno spremljaj našo spletno stran, saj bo v kratkem uzrl luč dneva, takrat pa se čim hitreje prijavi. Prijave bodo namreč omejene. Do takrat pa le pridno na delo s spodnjimi vajami.

 

Deli svoje mnenje:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja